Skupno število ogledov strani

nedelja, 17. junij 2012

48. objava: Eko kriminalka Lare Šumlaj

Nekoč so psi ustanovili pasjo agencijo z imenom Reševalci narave. V njej so bili zaposleni agenti Piki, Luna, Lajka in Dino. Ker so imeli zmeraj veliko dela, so se odločili, da zaposlijo še enega psa agenta. Vendar pa ni lahko najti dobrega agenta. Mora imeti prav posebne sposobnosti, ki jih ima le malo psov in mora biti ekološko ozaveščen.
Nekega sončnega dne so agenti, ki so bili tudi zelo dobri prijatelji, šli na piknik ob velikem jezeru. Pod veliko hrastovo krošnjo so pogrnili odejo ter nanjo položili hrano in pijačo. Še niti prav začeli niso jesti, ko jih nekaj zmoti.
»Kaj to smrdi?« je začudeno vprašala Lajka.
»Res kaj preveč lepo ne diši,« je namrščeno rekla Luna.
»Moremo izvedati, kaj je to,« je potrdil Dino.
»Ja in moremo najti petega člana. Tako nam je naročila Lara. Da le ne bomo pozabili na to,« je dodal Piki.
Vsi štirje prijatelji so začeli vohljati okoli jezera, dreves, po travi in preiskali vsako cvetlico.  »Nekaj sem našel,« je zaklical Piki.
Vsi so se zbrali okoli njega in strmeli v smrdečo vrečko z roza-rdečimi kroglicami.
»Vrečka?« je začudeno vprašala Lajka.
»Takoj moramo ugotoviti, katero snov vsebujejo kroglice in kako vplivajo na naravo,« je rekel Dino.
»Prijatelji, to morate videti,« je Luna zaskrbljeno rekla.
»Ojej,« je bila zaskrbljena Lajka, ko je pogledala v ribnik poln mrtvih rib.
Takoj so začeli z akcijo zbiranja dokazov. Vsak agent je vedel, kaj je njegova naloga v takšnih primerih.
»Brž, pojdimo k Lari,« sta reka Piki in Dino. Odpravili so se po  peščeni potki, kjer so prišli v Loče. Odšli so v Dinovo utico in na majhno ikono odtisnili svoje šapice. Tla v utici so se odprla in padli so vsak na svoj sedež ter se odpeljali po rovu do Cirnika, kjer so se ustavili pred lesenimi vrati. »Pojdimo!« je rekla Lajka.
Odprli so vrata in prišli v agentsko hišo na drevesu, kjer jih je že čakala Lara. »Poglej, Lara, kaj smo našli. Zelo smrdi, je ogabno, zaradi teh kroglic v večki so umrle ribe,« so ji potožili.  Ko je Lara hotela spregovoriti, so se po vejah drevesa začele spuščati veverice  in v en glas kriknile: »Veverica Tačka je zelo bolna!«
»Kaj ji je?« je vprašala Lara.
»Ne vemo, ampak ima visoko temperaturo in jo boli trebuh in glava,« so ji odgovorile veverice.
»Pripeljite jo sem,« je dejal Piki. Psi so začeli pregledovati veveričko in ugotavljati, kaj ji je.
Oglasi se Luna: »Meni se zdi, da bi bilo najboljše obiskati veterinarja, da bi pregledal Tačko.« 
»Le kako bomo prišli do tam?« vpraša Lajka.
»Nimamo nobene zamisli,« je rekel Dino. Utihnili so in vsak pri sebi začeli iskati rešitev. Piki je namršil čelo in nekaj časa premišljeval. Nato pa se mu je porodila zamisel.
»Že vem, kaj bomo storili,« se je razveselil Piki. »Ker je veterinar zelo daleč in mi ne moremo tako daleč teči, pa še veverico moramo nesti, menim, da bi si lahko sposodili dva konja Larinega strica.« »Lahko bi na enem konju jezdila Lara s Tačko in Luno, na drugem konju pa vsi ostali,« je takoj veselo dopolnil Dino.
 »Enkratna zamisel!« so se strinjali tudi ostali. Nato so šli k Larinem stricu Robertu.
»Robi, nam lahko posodiš dva konja?« so vprašali.
»Bi vam ju posodil, a sta zbolela medtem, ko sta jedla travo,« odgovori Robi.
»Zelo sumljivo,« je rekel Piki.
»Kaj je sumljivo?« vpraša Robi.
»Najprej umrejo ribe v ribniku, nato zboli veverička Tačka  in na koncu še konja!«
»In kako bomo sedaj prišli do zdravnika?« vpraša Luna.
Nato  Robi  spregovori: »Jaz vas zapeljem tja!« Nato so se odpeljali. Ko so prišli v bolnišnico, so bili čisto iz sebe.
»Ojej!« je zaskrbelo Lajko. »V bolnišnici je vse polno bolnih živali. Lara, povprašaj katerega lastnika, kakšno bolezen ima njegov ljubljenček,« je predlagal Dino. Lara je vprašala deklico,  ki je ravnokar prišla iz ambulante s svojim bolnim hrčkom: »Deklica, ali zdravnik ve, kaj je s tvojim hrčkom?«
»Zdravnik mi je rekel, da je zbolel, ker je nekaj pojedel. Dobil je zastupitev s hrano,« ji je razložila.
Potem pa so že bili na vrsti. »Naprej!« se je oglasila zdravniška sestra. Še preden je zdravnik pregledal veveričko, jim je razložil: »Danes je gneča in vsaka nova žival ima isto bolezen kot vse ostale. Sumim, da so pojele nekakšno snov.« Ko je pregledal še veveričko, je ugotovil, da ima isto bolezen kot vse živali pred njo. Dobili so zdavila, se poslovili in zaskrbljeni odšli.

Prišli so v podzemni laboratorij in v njem preiskovali smrdljivo vrečko z roza-rdečimi kroglicami. »Le kdo bi hotel zastrupiti vse živali in zakaj?« je vprašala Luna. Vsi so razmišljali, kdo bi to bil in prvi je posumil Piki: »Ste opazili, da  pri veterinarju ni bilo dobene mačke?« »Ja, res je!« so vsi pritrdili in se dogovorili, da gredo k mačkam ter ugotovijo, zakaj se nobena ni zastrupila.

A medtem se je pri mačkah zgodila katastrofa. »Zakaj niste zastrupili tajne agente -  pse?!« je druge mačke nadrla glavna in najbolj zlobna mačka Tirana.

Psi že vedo, da smo jim na pikniku podstavile vrečke po travi,« so plašno govorile druge. »Če že vedo, da so to strupene vrečke, zagotovo vedo tudi, kdo jih proizvaja. Odlično!« je rekla Tirana. »Zakaj?« je vprašala mačka Azara. »Prišli bodo k nam, da nas pokončajo, a jih bo čakalo presenečenje!« sikne Tirana.

»Kakšno presenečenje?« vprašajo ostale mačke. Tirana jim pove: »Ko bodo prišli sem, jih boste ujele, jih privezale za tačke in jim z injekcijo vbrizgnile strup, od katerega se bodo tako slabo počutili, da več ne bodo vedeli zase. Medtem jim bomo ukradle laboratorij. Če nam pa to ne uspe, pa imamo še drugo rešitev. Ukrasti moramo psa, ki ga želijo agenti zaposliti kot zadnjega člana.« »In kaj nam to pomaga?« vprašajo. »Le kaj pa?! Ker ima takšne sposobnosti kot oni, jih bo najlažje tudi pokončal! Moramo ga prepričati, da so ti agenti zelo nevarni in hudobni in da nam mora pomagati. Ampak to je moje delo. Sedaj pa pojdite in poiščite že tega psa. Ime mu je Smrček,« sikavo pove.   

In kot naročeno se Smrček sprehaja po gozdu blizu mačje votline, za katero na žalost ni vedel. Tam so ga že čakali mački z vodjo po imenu Polnoč. Kar na enkrat so mačke skočile z dreves, zgrabile ubogega Smrčka, ki se je na vse pretege branil in ga odnesle v votlino. Njegovo cviljenje in bevskanje so slišali psi, ki so ga tudi iskali in so se približevali votlini.

»Le kdo bi tukaj blizu votline tako panično bevskal,« se sprašuje Lajka. »Glas prihaja iz votline, kjer so zagotovo mačke.« reče Dino. Brez razmišljanja se pogumno odpravijo v votlino in padejo v zasedo. Zgrabijo jih mačke in jih po naročilu Tirane privežejo na stole.
 »Kako se bomo izvlekli iz tega?« vpraša Dino »Ne vem.« mu odgovori Luna. Poskušali so se rešiti, a so že prihajale štiri mačke vsaka s svojo injekcijo pripravljene, da psom vbrizgajo strup v tečke. Spremljala jih je Tirana in jim napovedala: »Vaš laboratorij bo naš in prav tako svet. Ha, ha, ha...« Ta prizor je videl smrček, na katerega so mačke v vsej zmedi pozabile in ga niso pazile.

Smrček je moral hitro reagirati, dokler mačke niso bile pozorne nanj. Planil je na Tirano, ki je ravnokar hotela strup vbrizgati Pikiju v šapico in zalajal: »Pusti agente pri miru, Tirana!« Skočil je nanjo in agentom pregriznil vrvi, s katerimi so bili privezani na stole. V tem hipu ga je Tirana tako močno udarila, da ga je odneslo v steno in obležal je na tleh.

Lara je iskala agente, ker jim je želela povedati, kaj je ugotovila pri analizi tistih kroglic. Kroglice so bile zelo strupene in niso bile nevarne samo za živali, ampak tudi ljudi in naravo. Ko je prišla v bližino votline, je slišala glasove in takoj ugotovila, da so agenti v nevarnosti in stekla po pomoč.

 »Smrček si živ?« ga vprašajo agenti. V votlino pride policija in Tirano skupaj z njenimi pomočniki odpeljejo v mačji zapor. Lara prime Smrčka v naročje in ga rahlo zaziba. Smrček počasi odpre oči. »Sem še živ?« vpraša. »Seveda si,« mu odgovorijo v en glas. »Sedaj si naš agent, Smrček! Seveda, če želiš,« mu reče Dino. Smrček veselo odgovori: »Seveda želim postati agent!«

Tako je tistega dne Smrček postal tajni agent pasje agencije Reševalec narave in s skupnimi močmi se psi še danes borijo za čisto in neonesnaženo naravo ter za zdravje in življenje živali in ljudi. Upajmo, da bodo vedno uspešni pri svojem delu.

Ni komentarjev:

Objavite komentar